E iai se sao o kenera a fafine i le atuatuvale?
E iai se sao o kenera a fafine i le atuatuvale?
E iai se sao o kenera a fafine i le atuatuvale?
O le atuatuvale e matua faigata tele, e sili ona patino, ma e masani ona fesootaʻi ma se faʻasoa o faʻaoso ma isi faʻalavelave faʻalavelave.
Ae i le 2021, o faʻaiʻuga o se suʻesuʻega e aofia ai le 1.2 miliona tagata na faʻaalia ai e 178 ituaiga o kenera e fesoʻotaʻi ma le tele o le faʻafitauli o le atuatuvale, ma o le suʻesuʻega na faʻamaonia ai o le DNA o tagata taʻitoʻatasi e tele sona sao i gasegase o le mafaufau.
E tusa ai ma le New Atlas, i le taʻua o le tusi talaaga Molecular Psychology, ua mafai e tagata suʻesuʻe mai Kanata McGill University ona faʻaalia le i ai o le tele o faʻataʻitaʻiga faʻalagolago i itupa o suʻesuʻega ma togafitiga, ina ua maeʻa ona maua ni fesoʻotaʻiga faʻapitoa mo le atuatuvale i le va o genoms tane ma fafine.
I se suʻesuʻega a le sili atu i le 270 tagata na maua mai le UK Biobank database, na iloa ai e saienitisi e sili atu le saʻo o metotia faʻapitoa mo le vaʻaiga i le suʻesuʻeina o le lamatiaga o le maʻi faʻanoanoa tele nai lo le vaʻavaʻai i itupa e lua, ina ua uma ona maua e 11 vaega ole DNA patino. feso'ota'i atu i le atuatuvale i fafine, ma e na'o le tasi o lo'o i le genomes tane.
Metabolism ma le uati olaola
Na maua foi e le au suʻesuʻe o le atuatuvale e fesoʻotaʻi vavalalata ma faʻamaʻi pipisi i fafine, ma e ui lava na faʻamaonia lenei suʻesuʻega i suʻesuʻega muamua, e leʻi fesoʻotaʻi faʻatasi ma tamaʻitaʻi ma tane.
O le mea e malie ai, o le suʻesuʻega na maua ai o tane ma fafine e fefaʻasoaaʻi faʻafitauli i le BMAL1 protein, o se faʻatonuga o circadian rhythms. O le le mautonu o se fa'ailoga taua na fa'asoaina e itupa uma e lua pe a o'o mai i le ma'i fa'anoanoa tele.
"O le suʻesuʻega muamua lea o loʻo faʻamatalaina ai suiga faʻapitoa o feusuaiga e fesoʻotaʻi ma le atuatuvale, o se faʻamaʻi sili ona taatele i alii ma tamaitai," o le tala lea a Dr. Patricia Bellofo-Silveira, o le suʻesuʻega autu ma le polofesa lagolago i le matagaluega o le mafaufau i le Iunivesite o McGill. manuia mo alii ma tamaitai, i le amanaia o eseesega i lo latou va.
Faatasi ai ma ona lavelave o le mea moni e faapea o le atuatuvale e eseese tele i lona ogaoga, faailoga, ma faiga osofaʻiga, ua fuafuaina e aafia ai le tusa ma le 280 miliona i le lalolagi atoa, ma e tele nafa ma le toeitiiti 700000 le pule i le ola i tausaga taʻitasi.
Fa'ailoga o le kenera
O loʻo faʻamoemoe le au suʻesuʻe o lenei suʻesuʻega o le a taʻitaʻia ai le atinaʻeina o togafitiga faʻapitoa e mafai ona taulaʻi i fesoʻotaʻiga o kenera faʻapitoa, ma faʻamalosia ai le tele o saienitisi e suʻesuʻe faʻailoga o le atuatuvale i le va o tagata eseese.